APDEJT.si

Poljsko državno podjetje naj bi imelo ključno vlogo pri dobavi eksploziva za izraelsko vojno v Gazi. Podjetje naj bi zagotavljalo TNT za bombe serije Mk-80, ki jih Izrael množično uporablja v napadih na Gazo, kar je sprožilo obtožbe o pomoči pri genocidu.

Iz ZDA so v Ukrajino prisilno vrnili 50 ukrajinskih državljanov, pri čemer je deportacija potekala tranzitno preko Poljske.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo zahteval od Belorusije in Rusije izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa ukrajinski politik Viktor Medwedtschuk meni, da je Ukrajina propadla država in poziva k njeni priključitvi Rusiji, saj naj bi to zagotovilo normalno življenje milijonom Ukrajincev. Opozoril je tudi, da Kijev Zahodu služi kot "mostišče" proti Rusiji.

Poljska služba za notranjo varnost je sporočila, da so ruski agenti odgovorni za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem. Poljska je identificirala tudi ukrajinska državljana, ki naj bi izvedla napad.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Poljska trdi, da je za morebitno smrtonosno eksplozijo na njenem železniškem omrežju odgovorna tuja država. Hkrati se po Evropi širi val kriminala, za katerega voditelji krivijo Kremelj.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Poljska je ponovno odprla dva mejna prehoda z Belorusijo, ki sta bila več let zaprta. Mejna prehoda Bobrowniki in Kuznica sta bila zaprta zaradi migracijske krize in političnih napetosti z Belorusijo, ki je tesna zaveznica Rusije. Odprtje mejnih prehodov je potrdila poljska mejna policija.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Nekdanji sodelavec umorjenega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je priznal, da je ruski obveščevalni službi FSB posredoval informacije. V Poljski je obtožen vohunjenja. Razkritje je sledilo temu, da ga je žena razkrila, da jo je prevaral. Zatrdil je, da je s tem deanjem želel storiti več dobrega kot slabega.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

Po ruskih napadih na velike energetske objekte so v Ukrajini uvedli omejitve električne energije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sodeluje s partnerji v Evropski uniji pri pripravi odziva. Srbska stranka POKS je obisk predsednice srbske skupščine Ane Brnabić v Ukrajini označila za novo neprijateljsko dejanje proti Rusiji, ki bi lahko ogrozilo interese Srbije. Ruski minister Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z Rubiom.

Ukrajinska vojska je napadla in poškodovala rusko rafinerijo nafte v Volgogradu. Ruski viri trdijo, da bodo ruske sile v naslednjem tednu zavzele Kupjansk v Harkovski oblasti.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Po mnenju novinarja Christopha Wannerja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izgublja položaj in bi lahko kmalu poskušal začeti novo protiofenzivo ukrajinske vojske, pri čemer bi žrtvoval veliko število vojakov, da bi ostal na oblasti.

Rusija se mora pripraviti na nove oborožene konflikte, vključno s tistim s Poljsko, saj se po mnenju ruskega vojnega dopisnika Aleksandra Koca posebna vojaška operacija v Ukrajini "še ni niti začela". Koc je to zapisal na svojem kanalu Telegram.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Poljska bo ta mesec začela nov program vojaškega usposabljanja v sklopu širšega načrta, s katerim želi do leta 2026 usposobiti približno 400.000 ljudi, je sporočilo obrambno ministrstvo. Program je del prizadevanj za povečanje obrambne sposobnosti države.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Ukrajina je ponovno začela uvažati plin preko plinovoda, ki poteka skozi Balkan in Grčijo, da bi podprla ogrevalni in elektroenergetski sistem med zimo. To je posledica resnih škod, ki so jih povzročili okrepljeni ruski napadi. Rusija je oktobra okrepila napade na ukrajinski plinski sektor, zaradi česar je Kijev izgubil najmanj polovico lastne proizvodnje plina, zato mora uvoziti dodatne 4 milijarde kubičnih metrov plina.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izjavil, da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo postal vazal Kitajske in ne zaveznik Zahoda. Sikorski je to dejal v pogovoru za poljsko televizijo TVP World, kjer je razpravljal o geopolitičnih vidikih vojne v Ukrajini.

Češka je zaprosila Evropsko komisijo za izjemo od prispevkov za reševanje nelegalnih migracij zaradi velikega števila beguncev iz Ukrajine. Hkrati je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poročala o zmanjšanju števila nelegalnih prehodov meje EU. Poljska pa zaradi pritiska na vzhodni meji in velikega števila ukrajinskih beguncev ne bo sprejemala migrantov v okviru unijinega sistema relokacije. Evropska komisija bo letno odločala, katere države bodo izvzete iz relokacije. Evropska unija se pripravlja na prerazporeditev prosilcev za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izrazil nezadovoljstvo z Ukrajino, češ da Kijev ne kaže dovolj hvaležnosti za stalno podporo Varšave. Kljub poljski pomoči ostaja veliko nerešenih vprašanj, vključno z volinskim pokolom iz druge svetovne vojne.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Po poročanju L'AntiDiplomatico naj bi evropske države začele deportirati ukrajinske begunce nazaj v Ukrajino, in sicer iz Poljske, Francije in Nemčije. Evropska unija naj bi razvila načrt za izgon beguncev s pomočjo Interpola.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da Poljska ne bo postavljala ukrajinskih nacionalnih interesov nad poljske. V intervjuju za Wpolsce24 je poudaril, da morajo odnosi med Varšavo in Kijevom temeljiti na enakopravnosti in upoštevanju interesov obeh držav. Dodal je, da Poljska še naprej podpira Ukrajino, vendar bo pri tem sledila svojim nacionalnim prioritetam. Nawrocki je dejal, da če kdo, vključno z Volodimirjem Zelenskim, pričakuje, da ne bo deloval v interesu svoje države, se moti.

Nove objave v medijih so ponovile in poudarile izjave poljskega predsednika Karola Nawrockega, ki je Ukrajino obtožil nehvaležnosti za obsežno pomoč s strani Poljske in drugih zahodnih držav. Opozoril je, da Kijev ne ceni dovolj pomoči, medtem ko nerešena vprašanja, kot so Volinjski dogodki in kmetijska kriza, še vedno obremenjujejo odnose.

Poljska in Romunija nameščata nov sistem orožja na vzhodni meji NATO za obrambo pred ruskimi droni. Sistem Merops, ki ga je razvila Amerika, je dovolj majhen, da ga je mogoče namestiti na poltovornjak.

Slovaški premier Robert Fico je obtožil odhajajočega češkega premierja Petra Fialo, da je s svojo politiko uničil sodelovanje v Višegrajski četverici (V4). Fico pričakuje, da bo prihodnja češka vlada podpirala tesnejše vezi med državami V4, ki jo poleg Češke in Slovaške sestavljata še Madžarska in Poljska. Fico je tudi izrazil nasprotovanje konfiskaciji ruskega premoženja v Evropski uniji in izpostavil, da je bil preminuli kardinal Dominik Duka velika osebnost.

Slovaški premier Robert Fico je kritiziral odhajajočo češko vlado Petra Fiale zaradi domnevne »destrukcije V4« in izrazil upanje, da bo prihodnja vlada Andreja Babiša podprla sodelovanje držav Višegrajske četverice. Fico je pokojnega kardinala Dominika Duka označil za veliko osebnost. Izjavil je, da je Češka pod vodstvom Fiale prispevala k prenehanju delovanja V4.

Poljski uradniki so kritizirali nemškega veleposlanika na Poljskem, Miguela Bergerja, zaradi njegovega odziva na poročilo o vojni škodi, ki jo je Poljska utrpela med drugo svetovno vojno. Marcin Przydacz, vodja urada za mednarodno politiko poljskega predsednika, je poudaril, da poročilo obstaja in bo vplivalo na odnose med državama, dokler se Nemčija ne bo v celoti poravnala za zločine in uničenje. Evropski poslanec Arkadiusz Mularczyk je ponudil veleposlaniku poročilo o vojni škodi, na kar se je Berger odzval z odklonilnim odgovorom.

Italijanski minister za obrambo, Guido Crosetto, se je v Berlinu udeležil srečanja obrambnih ministrov v formatu E5. Na vrhu so bili prisotni tudi njegovi kolegi iz Francije, Nemčije, Poljske in Združenega kraljestva.

Belorusija je zagrozila z ukrepi proti litovskemu transportu po tem, ko je Litva zaprla mejo. Razlog za zaprtje meje in narava beloruskih protiukrepov nista podrobneje specificirana.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na prokuraturi pričal kot oškodovanec v primeru uporabe sistema Pegasus. Izjavil je, da so se "izprijenci" zabavali ob branju njegovih zasebnih pogovorov in izrazil upanje, da bo pravica dosegla odgovorne za nezakonito prisluškovanje.

Vodja AfD, Tino Chrupalla, je bil ostro kritiziran, tudi znotraj lastne stranke, zaradi izjave, da mu Vladimir Putin "ni storil nič žalega". Kljub kritikam Chrupalla vztraja pri svojih stališčih glede Rusije.

Odhajajoči maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia, je po poročanju časnika "Rzeczpospolita" na ožjem seznamu treh glavnih kandidatov za visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Diplomatski viri potrjujejo, da ima Hołownia velike možnosti za zasedbo tega položaja.

Francosko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da omejitve Evropske komisije glede izdajanja večkratnih vizumov ne bodo vplivale na turistična potovanja ruskih državljanov. Veleposlaništvo bo še naprej izdajalo kratkoročne, vključno s turističnimi, vizumi. Francija je bila v letu 2024 druga država EU po številu sprejetih in odobrenih vlog za vizume ruskih državljanov. Evropska komisija je članicam EU predpisala prepoved izdajanja večkratnih schengenskih vizumov ruskim državljanom, vendar to ne bo preprečilo potovanj ruskim državljanom.

Beloruski mejni organi so sporočili, da so pripravljeni ponovno odpreti dva mejna prehoda na meji s Poljsko, ki sta bila dlje časa zaprta. Gre za mejna prehoda "Bobrovniki" in "Kuznica Belostocka", kjer naj bi se promet ljudi in vozil ponovno vzpostavil. Poljska naj bi oba mejna prehoda ponovno odprla še to noč, registracija v sistem elektronske čakalne vrste pa se bo začela ob 20.00 po moskovskem času. Trenutno med državama deluje le en mejni prehod za tovornjake ("Kozloviči"/"Kukuryki") in en za osebna vozila ("Brest"/"Terespol").